Največ se z njim ukvarjajo sindikalisti. Delovno pravo je pogosto zapostavljeno, dokler ne pride do zapletov. Delavec in delodajalec imata zelo različne interese. Prvi želi z čim manj dela zaslužiti čim več. Drugi bi rad obratno. Z minimalnimi stroški dela hoče priti do čim večjega zaslužka. Pri tem pogosto pride do trka njunih želja. Delavec potrebuje poleg plače tudi dovolj počitka in varne delovne razmere. To mu zagotavlja delovno pravo.
Delodajalec ve, da bo prihranil, ne namesto dveh delavcev zaposli le enega. Tega bo poskusil prepričati v nadurno delo. Če bo delal več, bo morda napredoval. Morda ga prepriča z govorom o pripadnosti podjetju. V teh težkih časih se moramo vsi žrtvovati da bo podjetje obstalo. In nadurno delo je vsekakor zakonito. Do določene meje.
Težava ni samo nadurno delo. Delovno pravo predpisuje tudi minimalne pogoje za delo. Končani so časi suženjskega dela na plantažah. Danes morajo biti zagotovljene suhe in svetle delavnice. Pisarne morajo imeti stole, ki ne bodo uničili hrbtov zaposlenih. Imeti morajo dovolj sončne svetlobe. Če je poleti prevroče, lahko zaposleni prenehajo z delom.
Marsikateri delavec se ne zaveda svojih pravic. Z visoko brezposelnostjo pa tudi podjetja izkoristijo priliko. Z pritiskom na zaposlene lahko veliko prihranijo. Zaposleni pa se bojijo ostati na cesti. V skrbi za svoje družine so pripravljeni pretrpeti neprimerne pogoje in neprimerno vedenje v službi. Delovno pravo predpisuje tudi, da vas delodajalec ne sme žaliti. Ne sme se do vas vesti ponižujoče. Poskrbeti pa mora tudi, da se tega držijo tudi ostali zaposleni.
Žal se na veliko določil, ki jih predpisuje delovno pravo, v realnosti pozablja. Običajno je potrebno opozorilo pred tožbo. Takrat delodajalci hitro uredijo razmere, ki so bile prej nerešljive. Ali predrage za reševanje.